Mali učitelji, velike lekcije: Kaj nas lahko majhni naučijo o hvaležnosti
V vrtincu odraslega življenja je hvaležnost pogosto v ozadju. V zadnjih letih sem ugotovil, da so moji otroci postali moji najbolj izjemni učitelji, ko gre za razumevanje globine vsega, za kar moramo biti hvaležni. V svetu, ki se včasih zdi izjemno težek, s prevladujočim sovraštvom, nasiljem in nestrpnostjo, je bila ponovna povezava s hvaležnostjo prava rešilna bilka. Čeprav sem navadno vodnik in inštruktor, so moji otroci postali moji najmodrejši mentorji s svojo nedolžnostjo in čistostjo. Tako me moji otroci učijo o hvaležnosti:
- Sprejemanje sedanjega trenutka
Otroci imajo izjemen talent za potopitev v sedanjost. Njihovo čudenje nad vsakodnevnimi dogodki, kot je let metulja ali občutek dežnih kapelj na koži, spominja odrasle na lepoto tukaj in zdaj. V našem hitrem tempu življenja pogosto hitimo mimo teh trenutkov, a otroci nas učijo, da se najdragocenejši življenjski zakladi dogajajo tik pred našimi očmi in nas spodbujajo, da jih uživamo s hvaležnostjo.
- Iskanje veselja v preprostosti
Otroci nam pokažejo, da je veselje mogoče najti v najpreprostejših stvareh – v črčkanju, igri skrivalnic ali skupni pravljici za lahko noč. Dokazujejo, da se prava sreča doseže s cenjenjem nezapletenih življenjskih užitkov.
- Izražanje nefiltrirane hvaležnosti
Otroci so osvežujoče iskreni glede svojih občutkov. Ko so srečni, se smejijo brez skrbi, ko so hvaležni, pa to odkrito izrazijo. Kot odrasli pogosto zadržujemo svoja čustva v strahu pred ranljivostjo. Otroci nas spomnijo, da odkrito in pristno izražanje hvaležnosti krepi povezanost z drugimi ter napolni naša življenja s toplino in ljubeznijo.
- Učenje iz njihove radovednosti
Otroci so nenehno radovedni, vedno se sprašujejo »zakaj« in iščejo razumevanje sveta okoli sebe. Ta radovednost navdihuje odrasle, da vidijo življenje s svežimi očmi, cenijo čudovitost vsakdanjih pojavov ter povprašujejo in se učijo, kot da bi svet doživljali prvič.
- Brezpogojna ljubezen in sprejemanje
Otroci imajo prirojeno sposobnost, da brezpogojno ljubijo in sprejemajo. Ljubijo brez obsojanja, etiket ali pogojev. Njuna ljubezen je čista oblika hvaležnosti za ljudi v njihovem življenju, saj odrasle uči vrednosti ljubezni in sprejemanja drugih takšnih, kot so.
Kot družina vsak november praznujemo hvaležnost z našo edinstveno tradicijo hvaležnega purana. Vsako jutro ob zajtrku vprašamo naše otroke, za kaj so hvaležni, in to napišemo na perje iz sestavnega papirja, ki ga nato ponosno prilepimo na telo purana, narejeno iz papirnatih vrečk za živila. Prisrčno je opazovati, kako se perje polni ves mesec. Ta tradicija, ki se pojavi tik pred prazničnim časom, vključno z njihovimi rojstnimi dnevi, preusmeri našo pozornost na vse nematerialne stvari, za katere smo hvaležni. Uživamo v dodatnih marshmallowih v Lucky Charms, v objemih, izmenjanih z brati, in udobju mehke odeje v hladnem jutru.
Tu lahko najdete več navdiha za prakse hvaležnosti ali imate doma otroke ali ne. Ne glede na vaše okoliščine je to praksa, ki nam lahko koristi vsem.
Otroci so umirjena protiutež v svetu, ki pogosto zahteva več, hitreje in bolje. Opozarjajo nas, da bistvo hvaležnosti ni v tem, kar imamo, temveč v tem, kako dojemamo in cenimo svet okoli nas. Če jim posvetite pozornost in se učite iz njihove preproste, a globoke modrosti, lahko odrasli znova obudijo svoj občutek hvaležnosti, kar vodi v bolj izpolnjeno in obogateno življenje. Ne podcenjujmo globoke modrosti najmlajših; morda so najvplivnejši mentorji hvaležnosti, za katere sploh nismo vedeli, da jih imamo.